Objavljeno: četrtek, 3. februar 2011
V začetku decembra, ko je že zapadel prvi sneg in se je bela kača ristanca po jarških ulicah že več kot
pet mesecev upirala vsem vremenskim vplivom, avtomobilskim gumam in neprestanemu skakanju,
smo v nabiralnik dobili tako zelo pričakovano kuverto. Veliko, rjavo in z znamko iz Anglije. Po
previdnem odpiranju polnem pričakovanj je na plano pogledal certifikat, ki uradno potrjuje, da smo
narisali najdaljši ristanc na svetu in se tako pridružili elitni skupini nosilcev Guinnessovega rekorda.
Ure in ure risanja na vročem soncu in še več ur priprav in organizacije se je izplačalo, saj smo sedaj
poplačani z zavedanjem, da naš trud ni bil zaman (pa še pred prijatelji se lahko pohvalimo, da smo v
knjigi rekordov). Razlog za to, da je certifikat potreboval kar pet mesecev, da je prišel do nas je ta,
da smo po napornem delu kar malo zaspali na lovorikah in se zbiranja in urejanja dokazil in potrebne
dokumentacije lotili precej pozno, nato pa so si še strokovnjaki iz Londona vzeli skoraj dva meseca, da so vse preučili in nato končno potrdili naš rekord. A to sploh ni važno, kar je pomembno je to, da smo sedaj ponosni lastniki Guinnessovega rekorda in gremo lahko novim zmagam naproti.

klik na sliko za povecavo
Še uradno si lahko ogledate na TEJ strani.
Napisal: Timi Čižek